Moji programi
Vsakemu uporabniku računalnika je znana uporabnost in beseda računalniški program, sinonim za orodje in pripomočke na zaslonu računalnika. Običajno jih zaženemo z izborom v menijih ali dvoklikom na namizju. Danes je dokaj pester izbor sistemov, ki ponujajo svoje uporabniško okolje oz. pristop do uporabe računalnika. Za začetek se bom posvetil okolju Windows in programom, ki mnogim lahko omogočajo malo lažje delo s računalnikom. Posvetil se bom pored običajnim uporabnikom tudi samostojnim podjetnikom, ki se lahko s prosto legalno programsko opremo izognejo zakonitim plačljivim programom in njihovimi storitvami. Ko imamo nameščen operacijski sistem, okolje po vklopljenem računalniku, lahko z uporabo že nameščenih programov uporabljamo računalnik za marsikatero dejavnost od pisanja do risanja, spleta in komunikacije ter igre. Pored osnovnih nameščenih programov, ki jih ponuja sistem na vašem računalniku je vredno na računalnik, v kolikor še niso, namestiti še dodatne programe, ki zaokrožijo celovito uporabnost v koristno. Velikokrat se pri programih ponujajo dve verziji v obliki x86(32-bit) ali x64(64-bit). Če niste sigurni koliko biten je vaš operacijski sistem je običajno tako, da x86 oz. 32-bitna verzija programa deluje tudi v 64-bitnem okolju. 64 bitna verzija v 32 bitnem okolju ne deluje in ne naredi tudi nobene škode, ker se ne namesti oz. se ne zažene. Za prenos programa iz spleta na računalnik običajno kliknete na prenos ali 'Download' oz. na ime programske datoteke. ponekod morate posebej izbrati slovenski izvod. Nekateri programi niso v slovenskem jeziku.
Internet ali svetovni splet oz. brskalniki, ki omogočajo prebiranje spletnih vsebin je kar nekaj na voljo in vsi so brezplačni. Microsoftov sistem ponuja v osnovi svoj brskalnik Internet Explorer, ki je za mnoge zadovoljivo orodje za surfanje po spletu. Bolj aktivni surfarji se po večini obračajo po alternativah, kot npr. najbolj popularni Mozilla Firefox, ki velja še vedno za najbolj razvijajoči se spletni brskalnik z najvišjo zaščito in dodatki. Tudi znani Google ima svoj popularni brskalnikChrome ter Opera ki, kot sodoben in preprost brskalnik brez navlake z odliko služi namenu - osebno moj favorit za brskanje. Iz daljnega vzhoda se svetlika tudi Maxthon. Za počasne računalnike ali prenosnike pa brskalnik 'Midori'. Pri brskalniku vedno preverite ali imate nameščen dodatek AD-Block, ki onemogoča prikazovanje neželjenih reklam in vsebin ter posledično nelegalno nameščanje raznih programov. Nekateri brskalniki imajo dodatek že nameščen.
Elektronska pošta je običajnim uporabnikom zadostujoča preko brskalnika. Najbolj znana zastojnska ponudnika elektronske pošte sta Microsofto Mail ali Google GMail. V kolikor spadate med uporabnike z več el. poštami ter strankami ali samostojno podjetništvo potem se je nabolje ozirati po samostojnih rešitvah, kot npr. plačljivi Microsoftov Outlook za lažje vodenje prispelih in odhodnih pošt ter evidenc ali pa njihove brezplačne alternative, kot Thunderbird, ki podpira veliko dodatkov ter preprostejši OperaMail, ClawsMail,MailPail ali hMailServer Elektronsko pošto običajno ponujajo tudi internetni operaterji vašega spletnega omrežja.
Programski paket za dokumente pisanje, risanje, razpredelnice, podatkovna baza itn. Če nimate nameščenega urejevalnika besedil ali kaj več, kot npr Microsoft Office ali vsaj Microsoft Word si lahko namestite brezplačno alternativo LibreOffice ali OpenOffice. Programa sta podobna načinu in delu Microsoftovemu paketu Office. Navadite se shranjevati datoteke predvsem pri pošiljanju po spletu v *.DOC ali *.DOCX format. Pri LibreOffice ali OpenOffice se to doseže običajno pod 'EXPORT', ker oba programa uporabljata svoj osnovni standardni format zapisa, ki ga Office ne zna prebrati.
Programski paket za bolj zahtevnejšo obdelavo slik. Programov za obdelavo ali risanje je veliko, tudi zastojnskih. Običajno imajo sistem Windows že nameščenega 'Risarja' za preprosto risanje. Za bolj zahtevne pa priporočam GIMP, ki je podoben plačljivemu Photoshopu. Za manj zahtevne uporabnike pa brezplačen PaintNET, MyPaint ali Krita. Za preprosto organizirano obdelavo fotografij morda Photoscape ali Irfanview.
Program za stiskanje, arhiviranje in razširjanje. Tako imenovani kompresijski programi, ki lahko programsko stisnejo vse vrste datotek v manjšo datoteko. V eno datoteko lahko kasneje dodajamo še vrsto drugih datotek in tako dosežemo preprosto arhiviranje, ki uporablja manj prostora. Arhiviranje lahko tudi organiziramo z mapami in podmapami, kjer organizirano shranjujemo svoje datoteke. Na koncu lahko vse z enim klikom shranimo v arhivirano stisnjeni obliki in shranimo. Običajno arhiviramo podatke, ki jih veliko ne uporabljamo. Stiskanje-'prešanje po domače' pride prav tudi za pošiljanje dokumentov po spletu. Arhivirane datoteke lahko tudi zaščitimo s geslom. WINRARje najbolj razširjen in preprost. Čeprav je plačljiv dela tudi brez registracije ... Je zelo hiter in učinkovit. Neplačljiva alternativa je PeaZIP, 7-ZIP ali FreeARC.
Multimedijski kodeki so vedno z nami predvsem pri predvajanju ne-spletnih in spletnih vsebin. Več, kot je vrst kodekov za predvajanje filmov, videa, animacij in glasbe nameščenih na računalniku, manj je nerodnosti takrat, ko se jih potrebuje. Na srečo so danes kodeki že pakirani v paketu, ki ponujajo skoraj prav vse. K-Lite codec pack je eden izmed zastojnskih predstavnikov, ki ponuja zelo široko podporo. Tudi paketa Codec in Adv.Codec ponujata ravnotako obilno podpora za standardne formate. Za predvsem spletne multimedijske vsebine priporočam še namestitev naslednjih kodekov. Flash, SilverLight, ... za nekatere spletne igre ali programe Shockwave.
Pregledovalniki datotek so v osnovi že nameščeni v sistemu. Včasih navkljub pa pride prav kakšen malo bolj zmogljiv pregledovalnik datotek z širšim, bolj pestrim izborom funkcij in možnosti, kot npr.IrfanView ali ImageGlass za grafiko ter Adobe ali Sumatra, za PDF ki poleg PDF dokumenta popira še vrsto drugih elektronskih oblik, predvsem knjižnih oblik zapisov.
Multimedijski predvajalniki so namenjeni predvajanju glasbenih ali video datotek. V osnovi je v sistemu Windows že prisoten 'Windows Media Player' predvajalnik, ki zelo dobro izvaja svoj namen, navkljub pa lahko se razgledamo morda po predvajalnikih, ki ponujajo malo več ali pa manj. GOM-Player je preprost predvajalnik, ki služi svojemu namenu in dober v predvajanju video vsebin.WINAMP je stari znanec in bil prvotno samo glasbeni predvajalnik, danes pa že podpira širok nabor in dodatkov. VLC-Player ravnotako bogat in razširljiv s številnimi možnostmi, za nekatere standard in edini predvajalnik. KM-Player podoben GOM predvajalniku v svoji preprostosti. Tudi glasbeni predvajalniki lahko z odliko služijo svojemu namenu, kot npr. MusicBee. Pored predvajanja audio/video vsebin lahko iz svojih izkušenj priporočam tudi spletni predvajalnik radijskih postajRadio?Sure, ki s svojo preprostostjo in dosegljivimi rad. postajami z omogočenim snemanjem predvaja večina radijskih postaj po svetu, tudi slovenskih v živo.
Čiščenje sistema in preventivna zaščita lahko enostavno izvedemo s programom CCleaner ali zastojnsko alternativo BleachBit ter Spyware S&D , ki zaščiti brskalnike. Antivirusni program pa po izboru uporabnika. Današnji sistemi, kot npr. Windows 7,8 in prihajajoči 10 imajo že zelo dobro zaščito pred nepridipravi tako, da Microsoftov Windows Defender in Firewall dobro opravi svojo nalogo. Današnji problem zaščite je svet brskalnikov in aktivnosti na njem Zaščita brskalnika je na prvem mestu. Antivirusni programi niso več toliko potrebni, kot pred 10 ali več leti. Pravzaprav današnji komercialni Antivirusni programi ponujajo vrsto dodanih orodij za zaščito brskalnika in spleta. Osebno ne uporabljam Antivirusnih programov že leta ... Če pa že želite potem pa morda AVG, Avast, Kaspersky ali Bitdefender, Brezplačna izvedba, ki pa ga je potrebno samostojno zagnati pa je ClamWin.
Spletni shranjevalnik(oblak) vam omogoča shranjevanje datotek na spletu. Microsoft in Google v ta namen ponujata v svoji storitvi elektronske pošte brezplačen prostor v velikosti 3 DVD-jev. Dovolj za večina uporabnikov. Da ni nepotrebnega zapravljanja časa po brskalnikih si lahko prenesete program oz. aplikacijo, ki vam namesti dostop do razpoložljivega prostora GMail in Hotmail shrambe neposredno iz namizja oz. upravitelja datotek; GoogleDrive ter OneDrive. Tu so še Dropbox, Mega in ostali. Vsaka pomembna datoteka (podatek, dokument, slika, video ali drugo naj bo shranjeno vedno v kopiji 'Backup' še drugje, kot npr. na zunanjem disku, USB ključku, DVD-ju , drugem računalniku ali strežniku..
Programi za varnostno kopiranje datotek in kodiranje diskov ali particij. Če so na vašem računalniku občutljivi podatki za katere ne bi želeli, da jih drugi uporabljajo ali celo presneli sta vam na voljo dva preprosta toda učinkovita programa. Za varnostno kopiranje, ki podpira avtomatizacijo je moj izborDirSyncPro. Brezplačen program odlično opravi svojo nalogo. Za kodiranje diskov oz. njenih delov - 'particij' pa preprosti DiskCryptor. Kriptiranje oz. kodiranje z vašim geslom traja do nekaj ur. Bodite pozorni, da po nerodnosti ne izbrišete particijo ali HDD, ker vam poleg kriptiranja ponuja ponuja tudi izbris. Ne obkljukajte brisanje razen če to želite. Ko je kriptiranje končano lahko, kot običajno uporabljate razpoložljiv prostor ... Nekatere verzije Windows že podpirajo enkripcijo s vgrajenim dodatkom imenovan Bitlocker.
Ostali programi, ki zaokrožijo uporabnost v zaključeno celoto.
DVD/CD: za peko CD/DVD na računalniku in njihovih slikovnih kopij priporočam brezplačnaInfrarecorder ali ImgBurn. Za navidezne CD/DVD pogone in branje njihovih slik plačljivi DaemonToolsali brezplačni Virtual CloneDrive oz. IMDisk Toolkit. Za ustvarjanje in peko navideznih ISO slik paDoISO.
Java: poseben programski interpreter za izvajanje scriptov, običajno v brsklaniku. Je ranljiva skupina in jo je potrebno uporabljati s skrbnostjo, omogoča pa lahko izjemne programske oprijeme. Piporočam, da Java namestite šele takrat, ko jo potrebujete.
NFO-Viewer: poseben bralnik posebnih tekstovnih datotek. Zasede zelo malo prostora.
Simple Shutdown timer: s programom lahko določite kdaj se vam računalnik ugasne. Za vse tiste, ki radi zaspite pred računalnikom bodisi zaradi glasbe, filma ali drugo.
Internet ali svetovni splet oz. brskalniki, ki omogočajo prebiranje spletnih vsebin je kar nekaj na voljo in vsi so brezplačni. Microsoftov sistem ponuja v osnovi svoj brskalnik Internet Explorer, ki je za mnoge zadovoljivo orodje za surfanje po spletu. Bolj aktivni surfarji se po večini obračajo po alternativah, kot npr. najbolj popularni Mozilla Firefox, ki velja še vedno za najbolj razvijajoči se spletni brskalnik z najvišjo zaščito in dodatki. Tudi znani Google ima svoj popularni brskalnikChrome ter Opera ki, kot sodoben in preprost brskalnik brez navlake z odliko služi namenu - osebno moj favorit za brskanje. Iz daljnega vzhoda se svetlika tudi Maxthon. Za počasne računalnike ali prenosnike pa brskalnik 'Midori'. Pri brskalniku vedno preverite ali imate nameščen dodatek AD-Block, ki onemogoča prikazovanje neželjenih reklam in vsebin ter posledično nelegalno nameščanje raznih programov. Nekateri brskalniki imajo dodatek že nameščen.
Elektronska pošta je običajnim uporabnikom zadostujoča preko brskalnika. Najbolj znana zastojnska ponudnika elektronske pošte sta Microsofto Mail ali Google GMail. V kolikor spadate med uporabnike z več el. poštami ter strankami ali samostojno podjetništvo potem se je nabolje ozirati po samostojnih rešitvah, kot npr. plačljivi Microsoftov Outlook za lažje vodenje prispelih in odhodnih pošt ter evidenc ali pa njihove brezplačne alternative, kot Thunderbird, ki podpira veliko dodatkov ter preprostejši OperaMail, ClawsMail,MailPail ali hMailServer Elektronsko pošto običajno ponujajo tudi internetni operaterji vašega spletnega omrežja.
Programski paket za dokumente pisanje, risanje, razpredelnice, podatkovna baza itn. Če nimate nameščenega urejevalnika besedil ali kaj več, kot npr Microsoft Office ali vsaj Microsoft Word si lahko namestite brezplačno alternativo LibreOffice ali OpenOffice. Programa sta podobna načinu in delu Microsoftovemu paketu Office. Navadite se shranjevati datoteke predvsem pri pošiljanju po spletu v *.DOC ali *.DOCX format. Pri LibreOffice ali OpenOffice se to doseže običajno pod 'EXPORT', ker oba programa uporabljata svoj osnovni standardni format zapisa, ki ga Office ne zna prebrati.
Programski paket za bolj zahtevnejšo obdelavo slik. Programov za obdelavo ali risanje je veliko, tudi zastojnskih. Običajno imajo sistem Windows že nameščenega 'Risarja' za preprosto risanje. Za bolj zahtevne pa priporočam GIMP, ki je podoben plačljivemu Photoshopu. Za manj zahtevne uporabnike pa brezplačen PaintNET, MyPaint ali Krita. Za preprosto organizirano obdelavo fotografij morda Photoscape ali Irfanview.
Program za stiskanje, arhiviranje in razširjanje. Tako imenovani kompresijski programi, ki lahko programsko stisnejo vse vrste datotek v manjšo datoteko. V eno datoteko lahko kasneje dodajamo še vrsto drugih datotek in tako dosežemo preprosto arhiviranje, ki uporablja manj prostora. Arhiviranje lahko tudi organiziramo z mapami in podmapami, kjer organizirano shranjujemo svoje datoteke. Na koncu lahko vse z enim klikom shranimo v arhivirano stisnjeni obliki in shranimo. Običajno arhiviramo podatke, ki jih veliko ne uporabljamo. Stiskanje-'prešanje po domače' pride prav tudi za pošiljanje dokumentov po spletu. Arhivirane datoteke lahko tudi zaščitimo s geslom. WINRARje najbolj razširjen in preprost. Čeprav je plačljiv dela tudi brez registracije ... Je zelo hiter in učinkovit. Neplačljiva alternativa je PeaZIP, 7-ZIP ali FreeARC.
Multimedijski kodeki so vedno z nami predvsem pri predvajanju ne-spletnih in spletnih vsebin. Več, kot je vrst kodekov za predvajanje filmov, videa, animacij in glasbe nameščenih na računalniku, manj je nerodnosti takrat, ko se jih potrebuje. Na srečo so danes kodeki že pakirani v paketu, ki ponujajo skoraj prav vse. K-Lite codec pack je eden izmed zastojnskih predstavnikov, ki ponuja zelo široko podporo. Tudi paketa Codec in Adv.Codec ponujata ravnotako obilno podpora za standardne formate. Za predvsem spletne multimedijske vsebine priporočam še namestitev naslednjih kodekov. Flash, SilverLight, ... za nekatere spletne igre ali programe Shockwave.
Pregledovalniki datotek so v osnovi že nameščeni v sistemu. Včasih navkljub pa pride prav kakšen malo bolj zmogljiv pregledovalnik datotek z širšim, bolj pestrim izborom funkcij in možnosti, kot npr.IrfanView ali ImageGlass za grafiko ter Adobe ali Sumatra, za PDF ki poleg PDF dokumenta popira še vrsto drugih elektronskih oblik, predvsem knjižnih oblik zapisov.
Multimedijski predvajalniki so namenjeni predvajanju glasbenih ali video datotek. V osnovi je v sistemu Windows že prisoten 'Windows Media Player' predvajalnik, ki zelo dobro izvaja svoj namen, navkljub pa lahko se razgledamo morda po predvajalnikih, ki ponujajo malo več ali pa manj. GOM-Player je preprost predvajalnik, ki služi svojemu namenu in dober v predvajanju video vsebin.WINAMP je stari znanec in bil prvotno samo glasbeni predvajalnik, danes pa že podpira širok nabor in dodatkov. VLC-Player ravnotako bogat in razširljiv s številnimi možnostmi, za nekatere standard in edini predvajalnik. KM-Player podoben GOM predvajalniku v svoji preprostosti. Tudi glasbeni predvajalniki lahko z odliko služijo svojemu namenu, kot npr. MusicBee. Pored predvajanja audio/video vsebin lahko iz svojih izkušenj priporočam tudi spletni predvajalnik radijskih postajRadio?Sure, ki s svojo preprostostjo in dosegljivimi rad. postajami z omogočenim snemanjem predvaja večina radijskih postaj po svetu, tudi slovenskih v živo.
Čiščenje sistema in preventivna zaščita lahko enostavno izvedemo s programom CCleaner ali zastojnsko alternativo BleachBit ter Spyware S&D , ki zaščiti brskalnike. Antivirusni program pa po izboru uporabnika. Današnji sistemi, kot npr. Windows 7,8 in prihajajoči 10 imajo že zelo dobro zaščito pred nepridipravi tako, da Microsoftov Windows Defender in Firewall dobro opravi svojo nalogo. Današnji problem zaščite je svet brskalnikov in aktivnosti na njem Zaščita brskalnika je na prvem mestu. Antivirusni programi niso več toliko potrebni, kot pred 10 ali več leti. Pravzaprav današnji komercialni Antivirusni programi ponujajo vrsto dodanih orodij za zaščito brskalnika in spleta. Osebno ne uporabljam Antivirusnih programov že leta ... Če pa že želite potem pa morda AVG, Avast, Kaspersky ali Bitdefender, Brezplačna izvedba, ki pa ga je potrebno samostojno zagnati pa je ClamWin.
Spletni shranjevalnik(oblak) vam omogoča shranjevanje datotek na spletu. Microsoft in Google v ta namen ponujata v svoji storitvi elektronske pošte brezplačen prostor v velikosti 3 DVD-jev. Dovolj za večina uporabnikov. Da ni nepotrebnega zapravljanja časa po brskalnikih si lahko prenesete program oz. aplikacijo, ki vam namesti dostop do razpoložljivega prostora GMail in Hotmail shrambe neposredno iz namizja oz. upravitelja datotek; GoogleDrive ter OneDrive. Tu so še Dropbox, Mega in ostali. Vsaka pomembna datoteka (podatek, dokument, slika, video ali drugo naj bo shranjeno vedno v kopiji 'Backup' še drugje, kot npr. na zunanjem disku, USB ključku, DVD-ju , drugem računalniku ali strežniku..
Programi za varnostno kopiranje datotek in kodiranje diskov ali particij. Če so na vašem računalniku občutljivi podatki za katere ne bi želeli, da jih drugi uporabljajo ali celo presneli sta vam na voljo dva preprosta toda učinkovita programa. Za varnostno kopiranje, ki podpira avtomatizacijo je moj izborDirSyncPro. Brezplačen program odlično opravi svojo nalogo. Za kodiranje diskov oz. njenih delov - 'particij' pa preprosti DiskCryptor. Kriptiranje oz. kodiranje z vašim geslom traja do nekaj ur. Bodite pozorni, da po nerodnosti ne izbrišete particijo ali HDD, ker vam poleg kriptiranja ponuja ponuja tudi izbris. Ne obkljukajte brisanje razen če to želite. Ko je kriptiranje končano lahko, kot običajno uporabljate razpoložljiv prostor ... Nekatere verzije Windows že podpirajo enkripcijo s vgrajenim dodatkom imenovan Bitlocker.
Ostali programi, ki zaokrožijo uporabnost v zaključeno celoto.
DVD/CD: za peko CD/DVD na računalniku in njihovih slikovnih kopij priporočam brezplačnaInfrarecorder ali ImgBurn. Za navidezne CD/DVD pogone in branje njihovih slik plačljivi DaemonToolsali brezplačni Virtual CloneDrive oz. IMDisk Toolkit. Za ustvarjanje in peko navideznih ISO slik paDoISO.
Java: poseben programski interpreter za izvajanje scriptov, običajno v brsklaniku. Je ranljiva skupina in jo je potrebno uporabljati s skrbnostjo, omogoča pa lahko izjemne programske oprijeme. Piporočam, da Java namestite šele takrat, ko jo potrebujete.
NFO-Viewer: poseben bralnik posebnih tekstovnih datotek. Zasede zelo malo prostora.
Simple Shutdown timer: s programom lahko določite kdaj se vam računalnik ugasne. Za vse tiste, ki radi zaspite pred računalnikom bodisi zaradi glasbe, filma ali drugo.
Vse navedene programe lahko uporabljate v vseh sistemih Windows XP,Vista,7,8,10
Če uporabljate sistem Windows Xp se lahko zaradi morebitne nepodpore obrnite na naslednjo spletno stran OldApps, kjer so razpoložljive verzije programov s podporo za Windows XP ter spletna stran s brezplačna programsko opremo Freeware za sisteme Windows 95/98/Xp/Vista/7.Prostokodno programsko opremo vam ponuja opensourcealternative.com ali osalt.com
